O se vaega o tagata suʻesuʻe fetu mai se poloketi faasaienisi o loʻo suʻeina le ola i fafo, lea na avea ai le tuai o Stephen Hawking ma vaega, na faatoa maua le mea e mafai ona avea ma faʻamaoniga sili i le taimi nei mo se faailo mai fafo e sau mai fafo.
Aemaise lava, ua maua e le au suʻesuʻe se "leitio mataʻina" e sau mai le Proxima Centauri, o le solar system sili ona latalata, naʻo le 4.2 malamalama-tausaga le mamao mai le La.
O le faailo
O se faailo leitio faalilolilo mai lo tatou tuaoi vavalalata, Proxima Centauri, o loʻo "suʻesuʻeina ma le totoa" e le vaega o tagata suʻesuʻe fetu mai le poloketi Fa'alogo Fa'alogo.
O le faailo, lea na aliali mai i ni nai suiga laiti i se vaega vaapiapi o alalaupapa e tusa ma le 980 megahertz - e fetaui ma se itulagi o alaleo leitio e masani ona leai ni faʻasalalauga mai satelite ma vaʻa faʻapitoa poʻo tagata vaalele - ua uma ona maua e le leitio a Australian Parkes. telescope ia Aperila ma Me 2019, e tusa ai ma se lipoti na lomia e le Guardian.
O le faailo, e tusa ai ma le au saienitisi, na sau mai le itu o le fetu Proxima Centauri, o le tuaoi sili lea o lo tatou la i le vanimonimo.
Sosoo ai e
O le Proxima Centauri e 4.2 malamalama-tausaga mai le Lalolagi (toetoe lava 40 tiliona kilomita) ma e lua paneta faʻamaonia, o se kesi e pei o Jupiter ma se lalolagi papa e pei o le lalolagi e taʻua o Proxima B i totonu o le "sone nofoia", lea o se nofoaga e nofo ai. e mafai ona tafe le vai vai i luga o le paneta.
Ae ui i lea, talu ai o le Proxima Centauri o se lanu mumu, o le sone nofoia e latalata tele i le fetu. O lona uiga o le paneta e foliga mai o loʻo lokaina ma faʻaalia i le malosi o le radiation, ma faʻapea e le mafai ona faʻatupuina se faʻalapotopotoga, a itiiti mai i luga o le fogaeleele.
O se paneta lona tolu i totonu o le faiga?
O le faʻailoga, lea e leʻi faʻatatauina i soʻo se mea eleelea poʻo mea na faia e tagata latalata i le Lalolagi, e foliga mai e iai se faʻamatalaga masani. E ui lava i lea, ua faate'ia tagata su'esu'e i fetu mai fafo i le faailo lilo.
O le mea lea, o le faailo o le leitio na maua i le 980 megahertz range, e faaopoopo atu i suiga i le tele o taimi na iloa e le Parkes telescope, e ogatusa ma le gaioiga o se paneta. O loʻo taʻu mai ai e mafai ona avea ma faʻamaoniga o se paneta lona tolu i totonu o le faiga, nai lo faʻailoga o se tagata ese, o se mea na fai mai ai le au suʻesuʻe o le a "matua le mafai."
Pete Worden, faatonu o le Breakthrough Initiatives, na taʻu atu i le Guardian e faapea o faailoilo e ono faʻalavelave mai punaʻoa e le mafai ona tatou faʻamatalaina. Ae ui i lea, na ia fai mai e taua le faʻatali ma vaʻai pe o le a le faʻaiuga a le au saienitisi poloketi e ala i le suʻesuʻeina lelei o le faailo.
Le Wow!
Fai mai le 'au o se tasi lea o faʻailoga sili ona fiafia i leitio talu mai lena taimi le Wow! lea na taʻitaʻia ai le toʻatele e faʻapea na afua mai i se malo mamao ese.
Le Wow! o se faailo o le leitio pu'upu'u, pu'upu'u pu'upu'u na pikiina i le taimi o se su'esu'ega mo le polokalame extraterrestrial intelligence (Seti), e le Big Ear Radio Observatory i Ohio i le 1977.
O le faailo e le masani ai, lea na maua ai lona igoa ina ua tusia e le tagata suʻesuʻe fetu o Jerry Ehman "Wow!" Faatasi ai ma faʻamaumauga, na faʻaalia ai se galu o le fiafia, e ui lava na lapataia e Ehman e aua le faia ni "faaiuga tetele mai faʻamaumauga umi-umi."