Arheologi v Nemčiji so prišli do razburljivega odkritja, ki bi lahko osvetlilo starodavno keltsko kulturo. Izkopali so zaklad grobnih pridelkov, vključno z impresivnim "zloženim" mečem in nenavadno dobro ohranjenimi škarjami. Te so našli v mejah 2,300 let stare keltske grobnice s sežiganjem.
Raziskovalci menijo, da sta bila tam pokopana moški in ženska na podlagi vrste najdenih predmetov, ki vključujejo fragment ščita, britvico, fibulo (sponko), pasno verigo in ost sulice.
Glede na prevedena izjava, Kelti, ki so prebivali v celinski Evropi, so v tretjem in drugem stoletju pr. n. št. svoje pokojnike sežigali in njihova telesa pokopavali v rove poleg svojega blaga.
V skladu z izjavo je artefakte po naključju odkrila ekipa za izkopavanje, ki je iskala eksplozivne naprave iz obdobja druge svetovne vojne. Pokop je izjemna najdba, a en grob je pritegnil pozornost raziskovalcev: levičarske škarje.
Glede na Martina Pauli arheolog z Bavarskega državnega urada za varstvo spomenikov v Münchnu, so predvsem škarje v izjemno dobrem stanju. Človeka bi skoraj zamikalo, da bi rezal z njim. Škarje so – tako kot danes – uporabljali za rezanje, lahko pa tudi v obrtnem sektorju, na primer pri predelavi usnja ali striženju ovac.
Medtem ko so bile skoraj 5-palčne (12-centimetrske) škarje najverjetneje uporabljene za vsakdanja opravila, Pauli verjame, da so orožje, zlasti zložljivo rezilo, uporabljali v bitki. "Povsem tipično je najti keltske meče, zložene v grobovih na ta način," je dodala.
V skladu z izjavo je bil meč pred pokopom »segret, zložen in tako postal neuporaben«, v dolžino pa naj bi meril 30 palcev (76 cm).
"Obstajajo različne interpretacije, ki segajo od zelo profanega zornega kota, namreč da je imel meč preprosto boljše mesto v grobu, do kultne interpretacije," je rekel Pauli. »Za trajno onesposobitev so lahko različni motivi: preprečevanje roparjev grobov, strah pred vstajenjem trupel revenantov iz mrtvih in podobno.«
Pauli je dodal, »Nagrobni predmeti kažejo na družbeno nadrejene ljudi, ki so jim bile dodane te najdbe težkih kovin. Moški pokop bi lahko bil bojevnik, kot kaže orožje. Pasna verižica iz ženinega groba je služila kot pas, ki je držal skupaj in krasil haljo, morda obleko, na bokih. Edinstvena fibula iz ženskega groba je bila uporabljena tudi za spenjanje plašča na rami.”
Predmete so izločili in odnesli v hrambo na državni urad za spomeniško varstvo. Ti nagrobni prinosi nam nudijo neverjetno znanje in vpogled v življenja ljudi stari Kelti in njihove prakse v zvezi s pokopi in pogrebnimi obredi.
Izjemno dobra kakovost škarij in potencialna uporaba zloženega meča v bitki je dokaz izdelave in spretnosti keltskega ljudstva. Komaj čakamo, da vidimo, katera druga razburljiva odkritja bodo ti arheologi odkrili v prihodnosti!
