Kupi skrivnostne bele praškaste snovi, najdene v ruševinah 3,000 let stare zgradbe v Armeniji, so sanje kulinaričnih zgodovinarjev – ostanki starodavne moke.
Poljsko-armenska skupina arheologov je oktobra lani odkrila med delom na arheološkem najdišču v mestu Metsamor v zahodni Armeniji. Po identifikaciji moke in izkopavanju več peči je ekipa ugotovila, da je starodavna zgradba nekoč služila kot velika pekarna, ki je bila na neki točki uničena v požaru.
Arheologi so začeli z izkopavanjem, da bi izvedeli več o zapuščini velikanske z obzidjem obdane naselbine v času kraljestva Urartu v železni dobi. Osredotočili so se na arhitekturne ostanke požgane stavbe, ki je bila v uporabi v Spodnjem mestu okoli leta 1200–1000 pr. n. št., in identificirali "dve vrsti od skupaj 18 lesenih stebrov, ki podpirajo streho iz trstike z lesenimi tramovi," glede na objavo Poljska znanost za družbo.
Ostali so le kamniti podstavki iz stebrov stavbe in opečeni fragmenti tramov in strešne kritine. Čeprav je bila struktura prvotno zgrajena kot skladišče, raziskovalci pravijo, da obstajajo dokazi, da je bilo kasneje dodanih več peči.
Znotraj teh zrušenih ostankov je ekipa opazila širok, palec debel premaz belega prahu. Sprva so domnevali, da gre za pepel, toda pod vodstvom profesorja Kryzstztofa Jakubiaka je ekipa s postopkom lebdenja zmočila skrivnostni prah in določila njegovo pravo sestavo.
Po opravljeni kemični analizi je ekipa ugotovila, da gre za pšenično moko, ki se uporablja za peko kruha. Ocenili so, da bi bilo naenkrat približno 3.5 tone (3.2 metrične tone) moke shranjene v zgradbi, veliki 82 x 82 čevljev (25 x 25 metrov). Raziskovalci ocenjujejo, da je pekarna delovala med 11. in 9. stoletjem pred našim štetjem v zgodnji železni dobi.
"To je ena najstarejših znanih struktur te vrste v Metsamorju," je dejal Jakubiak. »Ker se je med požarom porušila streha objekta, je vse ščitila, na srečo pa je moka preživela. To je osupljivo; v normalnih okoliščinah bi moralo vse zgoreti in popolnoma izginiti.«
Preden je stavba postala pekarna, je dejal Jakubiak, je bila verjetno "uporabljena za obrede ali srečanja, nato pa je bila spremenjena v skladišče." Čeprav moka, ki so jo našli, trenutno ni užitna, je nekoč pred davnimi časi na tem mestu bilo 7,000 funtov osnovne sestavine, kar kaže na pekarno, zgrajeno za množično proizvodnjo.
Čeprav o starodavnih prebivalcih Metsamorja ni veliko znanega, ker niso imeli pisnega jezika, raziskovalci vedo, da je utrjeno mesto postalo del svetopisemskega kraljestva Urarat (imenovano tudi Urartu), potem ko ga je osvojil kralj Argishti I. v 8. stoletja pr. Pred tem bi pokrival 247 arov (100 hektarjev) in je bil nekoč »obdan s tempeljskimi kompleksi s sedmimi svetišči«, poroča Science in Poland.
Arheologi so odkrili podobne pekarne po vsej regiji, a kot je v uradni objavi zapisal Jakubiak, je Metsamorjeva zdaj ena najstarejših najdenih na južnem in vzhodnem Kavkazu.
