Mansa Abu Bakr II. je bil deseti Mansa (kar pomeni kralj, cesar ali sultan) Malijskega imperija. Na prestol se je povzpel leta 1312 in vladal 25 let. Med svojo vladavino je nadziral širitev imperija in gradnjo številnih mošej in medres. Bil je predan musliman in znan po svoji pobožnosti. Leta 1337 se je podal na romanje v Meko. Spremljalo ga je veliko spremstvo, vključno z njegovim dvornim zgodovinarjem Abu Bakrom ibn Abd al-Kadirjem.
Med romanjem je imel Mansa Abu Bakr II sanje, v katerih mu je bilo rečeno, naj se odreče svojemu prestolu in razišče Atlantski ocean. To je vzel kot božje znamenje in se po vrnitvi v Mali odpovedal prestolu. Nato se je s floto ladij podal na pot po reki Niger. Raziskoval naj bi obalo zahodne Afrike in celo prečkal Atlantski ocean.
Skrivnostno potovanje Manse Abu Bakra II
Odprava Abu Bakra II. (znanega tudi kot Mansa Qu), vladarja Malijskega imperija iz 14. stoletja, je obkrožena s polemikami. Najboljši dokaz, ki ga imamo za to, prihaja od arabskega zgodovinarja Shihaba al-Umarija, ki se je srečal z Manso Muso, Abu Bakrovim dedičem, v Kairu v začetku leta 1300.
Po besedah Manse Muse njegov oče ni hotel verjeti, da oceanu ni konca, in je opremil ekspedicijo 200 ladij, polnih mornarjev, hrane in zlata, da bi našli njegov rob. Samo ena ladja se je vrnila.
Po besedah kapitana ladje so sredi oceana videli bučeč slap, ki se je zdel kot rob. Njegova ladja je bila na zadnjem delu flote. Preostale ladje je posrkalo vase, on pa se je rešil le z veslanjem nazaj.
Kralj mu ni hotel verjeti in je opremil 3,000 ladij, da bi poskusile znova, tokrat pa so potovale z njimi. Namesto njega je postavil Manso Muso za regenta, vendar se ni nikoli vrnil.
En angleški prevod al-Umarijevega pogovora z Muso je naslednji:
»Tako je Abubakar opremil 200 ladij, polnih ljudi, in enako število opremljenih z zlatom, vodo in živili, dovolj, da so zdržale leta ... odšli so in minilo je veliko časa, preden se je kdo vrnil. Potem se je ena ladja vrnila in kapitana smo vprašali, kakšne novice so prinesli.
Rekel je: 'Da, o sultan, dolgo smo potovali, dokler se na odprtem morju ni pojavila reka z močnim tokom ... druge ladje so šle naprej, a ko so prispele do tega kraja, se niso vrnile in nič več so jih videli ... Kar se mene tiče, sem takoj šel naokoli in nisem vstopil v reko.'
Sultan je pripravil 2,000 ladij, 1,000 zase in za može, ki jih je vzel s seboj, in 1,000 za vodo in živila. Pustil me je namestnikom in se s svojimi možmi odpravil na Atlantski ocean. Takrat smo ga in vse, ki so bili z njim, zadnjič videli. In tako sem sam po sebi postal kralj.«
Ali je Abu Bakr dosegel Ameriko?
Več zgodovinarjev je špekuliralo, da je Abu Bakr le med plovbo po Atlantskem oceanu preplul to vodno telo in celo dosegel Ameriko. To izjemno trditev je podprla legenda med domačini Taino na Hispanioli o črnih ljudeh, ki so prispeli pred Kolumbom z orožjem iz zlitine, ki vsebuje zlato.
Predstavljeni so bili celo dokazi, ki podpirajo takšne trditve. Imena krajev na starih zemljevidih naj bi na primer pokazala, da so Abu Bakr in njegovi možje pristali v Novem svetu.
Malijci naj bi poimenovali nekatere kraje po sebi, kot so Mandinga Port, Mandinga Bay in Sierre de Mali. Natančne lokacije takih območij pa niso jasne, saj en vir navaja, da so ti kraji na Haitiju, medtem ko jih drugi postavlja v mehiško regijo.
Drug pogost argument je, da je kovinske izdelke iz Zahodne Afrike odkril Kolumb, ko je prispel v Ameriko. En vir trdi, da je sam Kolumb poročal, da je pridobil kovinske izdelke zahodnoafriškega izvora od ameriških staroselcev. Drugi vir trdi, da so kemične analize zlatih konic, ki jih je Kolumb našel na sulicah v Ameriki, pokazale, da je zlato verjetno prišlo iz zahodne Afrike.
Podanih je bilo tudi veliko drugih primerov domnevne prisotnosti Malijcev v Novem svetu, vključno z okostnjaki, napisi, zgradbo, ki je bila videti kot mošeja, jezikovnimi analizami in rezbarijami, ki naj bi upodabljale Malijce.
Takšni dokazi pa niso povsem prepričljivi, saj viri, ki jih navajajo, ne zagotavljajo dodatnih informacij ali referenc, ki bi dodatno podprle njihove trditve. Na primer, namesto da bi zgolj trdili, da so bili kraji, ki so jih poimenovali Malijci, najdeni na starih zemljevidih, bi bilo morda bolj prepričljivo, če bi tem "starim zemljevidom" podali verodostojne primere.
Po drugi strani pa so številni zgodovinarji zavrnili vse te trditve, češ da arheološki dokazi o kakršni koli takšni povezavi nikoli niso bili najdeni. Ena stvar je gotova: Abu Bakr se ni nikoli vrnil, da bi si povrnil svoje kraljestvo, toda legenda o njegovi odpravi je živela naprej in Mansa Abu Bakr II je postal znan kot eden največjih raziskovalcev v zgodovini.
