Po mukotrpnem procesu razpletanja in ločevanja zoglenelih plasti zvitka papirusa in nato ponovnega združevanja številnih fragmentov je bilo rešenih 26 stolpcev besedila, pri čemer vsem manjkajo spodnji deli, ki so zgoreli na pogorišču.
Starogrški zvitek papirusa, Dervenski papirus, velja za najstarejši ohranjeni berljivi rokopis v Evropi, ki sega med 340 in 320 pr. Takrat je vladal Filip II Makedonski.
Ime je dobil po lokaciji, kjer je bilo odkrito, šest milj severno od Soluna v severni Grčiji, kjer je zdaj shranjeno v Arheološkem muzeju.
Leta 1962 so med pepelom pogrebne grmade v eni od grobnic v regiji odkrili nepoškodovano človeško lobanjo iz kalkolitika, ki je zagotovila bogastvo izvrstnih artefaktov, zlasti kovinskih predmetov.
Zaradi zahtevnega procesa odvijanja in ločevanja plasti zoglenelega papirusovega zvitka ter ponovnega povezovanja številnih fragmentov je nastalo 26 stolpcev besedila, pri vseh pa manjkajo spodnji deli, saj so zgoreli v kresu.
Dervenski papirus je filozofska razprava
Papirus je filozofska razprava in alegorični komentar starejše orfične pesmi o rojstvu bogov.
Orfizem, mistično in versko gibanje, časti Perzefono in Dioniza, ki sta oba odpotovala v podzemlje in se vrnila živa.
Evtifron iz Prospalte, Diagora iz Melosa in Stesimbrot s Tasosa so med učenjaki, ki so domnevali, da je avtor dela neznan.
UNESCO uvrstil starodavni papirus kot prvi grški kulturni predmet v svojem programu Spomin sveta. Cilj programa je zaščititi pred propadanjem in pozabo svetovno dokumentarno dediščino s poudarjanjem vrednosti predhodnih del in omogočanjem dostopa do njih.
