Velikokrat se je religija (katerega koli znaka) odločila izničiti znanje. Kajti, prostovoljno, konec napredka človeštva zaradi strahu pred izgubo moči vpliva. Včasih je to uničenje znanja lahko povzročilo nenamerno, ne da bi vedelo, kaj počne. Za nadzor.
To je vsaj moralo, ki ga dobimo, če vemo, kaj se je zgodilo z Arhimedovim Palimpsestom. Ta bistveni edinstveni dokument je imel na svojih straneh metodo mehanskih izrekov Arhimeda, znanega matematika tistega časa, pa tudi fizika in inženirja, ki je v drugem stoletju pred našim štetjem razvijal svoje raziskave v Sirakuzah.
Dokument najdemo v Carigradu v 10. stoletju. Po naših podatkih je vseboval govor slavnega atenskega politika in govornika iz 4. stoletja pred našim štetjem po imenu Hiperid; komentar k delu Aristotela iz 3. stoletja; in predvsem približki in izračuni, ki so pričakovali našo sodobno matematiko dvajset stoletij, vključno s kombinacijsko matematiko.
Česar človeštvo ne bo odkrilo z razvojem matematike, dokler v začetku sedemnajstega stoletja, ko sta Isaac Newton in Gottfried Leibniz prišli do Temeljnega teorema računa, je ta stari mislilec že oblikoval.
Posebej je našel način za izračun težišča paralelograma, trikotnika in trapeza; in za izračun težišča segmenta parabole. Te vrste izračunov, čeprav zelo primitivne, so tiste, ki so s teoretičnim razvojem pozneje omogočile, da ugotovimo težave, kot so "Koliko časa je vozil avto od točke A do točke B". Za natančen izračun stroškov podjetja. Da bi imeli varnost v cestnem prometu. Za trdno gradnjo makro mostov ali nebotičnikov.
In kaj se je potem zgodilo? Zdi se, da takrat nihče ni razumel pomena njegovih razkritij. Pergament je, kot pravimo, 12 stoletij živel dolgo pot, dokler ga tri stoletja kasneje menihi niso odnesli iz krščanskega samostana. Olupili so dokument, nepopolno opraskali, kar pišejo na njegovih straneh, in strani, razdeljene na polovico, združili s tistimi iz šestih drugih knjig, ki so bile tam.
Strani so reciklirali in znova pritisnili ter nanje napisali knjigo psalmov in krščanskih molitev. Takrat je bila to običajna praksa, saj je bil časopis razkošje. Preprosto odločili so se, da bodo zmanjšali tisto, kar je napisal Arhimed, in dali prednost nekaterim svojim pesmim.
Potujemo v leto 1906, ko se je spet znašel v Carigradu. Raziskave tega dokumenta so leta zastojile v prvi svetovni vojni, vendar si je leta 1998 skupina več kot 80 znanstvenikov in strokovnjakov za klasično kulturo, večinoma z univerze Stanford, prizadevala za arheološka dela na tem in drugih dokumentih. Izsledki rentgenskih žarkov so bili logično povsem nepričakovani in šokantni.
